1. ZDRAVILNI UČINKI MEDU – NARAVNA POT DO BOLJŠEGA ZDRAVJA

Čeprav so med poznali in uporabljali že davno pred prvimi pisnimi zgodovinskimi omembami, sta bila njegov pravi izvor in sestava skrivnost. Pridobivanje medu je šele po letu 1800 postalo resna gospodarska dejavnost, ki so jo izpopolnili s številnimi tehnološkimi izboljšavami. Že od nekdaj je človek cenil med kot hrano in zdravilo. Imel ga je za božji dar in skozi stoletja je predstavljal edino sladko hrano vse do odkritja sladkorja. Ko se ljudje pogovarjajo o medu, si predstavljajo sladko, lepljivo maso, ki jo mažejo na kruh ali dodajajo v čaj. V zadnjih nekaj letih pa so znanstveniki našli novo lastnost medu – ne samo, da je dober, tudi zelo zdrav je!

Med velja za eno najbolj vsestranskih živil, saj koristi otrokom, starejšim, športnikom, bolnikom, nosečnicam … Vsebuje namreč paleto hranilnih snovi in je tudi odličen nadomestek za navadni sladkor.

     2. HRANA ALI ZDRAVILO?

Zdravilne lastnosti medu so se izkazale kot močnejše od kritik, da je to samo še ena oblika sladkorja. Že od nekdaj se je v ljudskem zdravilstvu uporabljal za zdravljenje različnih bolezni, za krepitev organizma in kot eliksir za dolgo življenje. Med je znatno boljše dietno živilo kot kuhinjski sladkor, zaradi visoke hranilne vrednosti in krepilnega učinka pa ga imamo lahko za osnovno varovalno živilo, saj izboljšuje zdravje in počutje tako bolnega kot zdravega človeka. V primerjavi s sladkorjem ima veliko boljšo hranilno sestavo.

     3. MED JE ŽIVILO, NE ZDRAVILO!

Pri naši dejavnosti čebelarskega krožka smo spoznanja o medu dopolnili in razvili teorijo, da med kljub vsemu ni zdravilo, ki bi ga uživali takrat, ko zbolimo, ampak je živilo, ki bi ga naj uživali prav vsak dan. In mi to počnemo.

     4. ZAKAJ MED?

Otroštvo je zanesljivo obdobje najbolj intenzivne rasti in razvoja človeškega organizma. Normalen otroški razvoj pa je odvisen tudi od pravilne prehrane. Zato je zelo priporočljivo, da za slajenje uporabljamo med. Slajenje z belim sladkorjem namreč ni priporočljivo, ker je otrokov prebavni sistem še nepopolno razvit in težko prebavlja beli sladkor. Sladkor v medu pa je že razgrajen, je v obliki glukoze in fruktoze, tako da ga otroško telo lahko izkoristi brez nastajanja plinov.

Z medom hranjeni otroci imajo znatno boljšo prebavo. Med povečuje tek in ti otroci hitreje pridobivajo na teži.

Kombinacija mleka (vsebuje kalcij) in medu ugodno vpliva na rast kosti in zob.

Za slabokrvne otroke je priporočljiv gozdni med, ki vsebuje veliko rudninskih snovi, predvsem železa, in ugodno deluje na tvorbo rdečih krvnih telesc.

Ker aromatični medovi pomirjajo (lipov, akacijev, cvetlični), jih raztopimo v malo vode in damo otrokom pred spanjem, če so ponoči nemirni.

Odrasel organizem hrane ne potrebuje več za rast in razvoj, temveč za ohranjanje celičnih in telesnih aktivnosti. Pomembno pri tem je, da človek v prehrani ne pretirava, da se hrani primerno svojim letom in telesnim naporom. Strokovnjaki priporočajo uravnoteženo prehrano, kjer pripada pomembno mesto tudi medu. Je odličen nadomestek za beli sladkor, hkrati pa takojšnja hrana za mišice ali pa rezerva. Ker je med že razgrajena hrana, torej glukoza in fruktoza, ga redno uživajo mnogi športniki.

Z uživanjem medu prispevamo k boljši prebavi in večjemu izkoriščanju snovi iz druge hrane, hkrati pa med ugodno deluje na splošno počutje in celo pomaga pri nekaterih boleznih.

Med lahko uporabimo skoraj pri vseh težavah: tako pri boleznih in težavah z dihali kot tudi pri slabi prebavi, nizkem pritisku, slabokrvnosti, šibkem krvnem obtoku in za krepitev ter razstrupitev; med namreč raztaplja, čisti kri in spodbuja njeno nastajanje, ugodno deluje na presnovo, uravnava vsebnost belih in rdečih krvničk, veča odpornost in krepi organizem.

5. USTVARJALNICE Z MEDOM

5.1 Med je živilo, ne zdravilo

Po temeljiti raziskavi medu in številnih dejstvih, ki so jih krožkarji ponotranjili, so se odločili, da bodo odslej med uživali prav vsak dan. Do sedaj so namreč po medu posegali takrat, ko so začutili prve znake bolezni, ali so že zboleli. Ugotovili so, da je takrat že prepozno, saj morajo poskrbeti za svoj imunski sistem že prej. Med namreč vsebuje minerale, vitamine, organske snovi in encime, katere človeško telo potrebuje vsak dan.

Dejavnost čebelarskega krožka se zato vselej začne s čebelarsko himno, sledi pa žlička medu z našim geslom:

»Med je živilo, ne zdravilo!«

5.2 Medene pravljice (kamišibaj)

S kamišibajem so se učenci srečali že pri pouku slovenščine in ker jim je bilo pripovedovanje zgodb ob slikah zelo všeč, smo kamišibaj prenesli tudi k dejavnosti čebelarskega krožka. Nastale so čudovite, domiselne, ustvarjalne zgodbe, pri katerih ni manjkalo čebel, medvedov, med je tekel v potokih.

5.3  Med v kuhinji

Med je zelo uporaben tudi v kulinariki. Najpogosteje si ga namažemo na kruh. Na našem jedilniku v šoli je vsak tretji petek v mesecu, ko malicamo tradicionalni slovenski zajtrk. Učenci so povedali, da je uporaba medu doma prav tako najpogostejša v čaju, ali pa si ga namažejo na kruh.

Z raziskovanjem medu smo ugotovili, da pa je uporaba medu širša, saj daje med hrani svojevrstno aromo.

Z učenci smo pripravili medene vaflje. Bili so odlični in hkrati zdravi.

RECEPT ZA MEDENE VAFLJE:

300 g moke

3 žlice razmehčanega masla

2 žlici medu

1 vrečka vaniljevega sladkorja

3 jajca

1 dl mlačne vode

1 dl toplega mleka

5.4 Med v kozmetiki

Nekaterim izmed krožkarjev se je že pojavil kakšen mozolj, zato smo se zatekli po pomoč k pripravkom z medom. Učenci so si na obraz nanesli med in ga pustili delovati 15 minut, nato pa so si masko sprali s toplo vodo. Koža je bila nežnejša, ogrci so ostali, saj smo ugotovili, da gre za dolgotrajen postopek, ki ga bodo ponavljali tedensko doma.

Malokdo ve, da je med tudi dobro razkužilo in mi ga uporabimo tudi na ranah.

5.5 Medena didaktična igra

Učenje s pomočjo didaktične igre je za učence izziv, obenem jim je zanimivo in zelo učinkovito.

Prav zato so si učenci pri dejavnosti sami izdelali didaktično igro. Pripravili so polja z 21 celicami (21 dni je namreč potrebnih, da se iz jajčeca izleže čebela), vsaka celica je vsebovala določeno vprašanje iz poznavanja medu. Učenci so metali kocko, se s figuro čebele pomikali po igralni plošči proti cilju in po poti odgovarjali na zastavljena vprašanja. Ko je učenec prispel na cilj je dobil nagrado, ki je bila … žlička medu.

6. ZAKLJUČEK

Da bodo učenci, starši in učitelji čim bolj ozaveščeni, bomo s podobnimi aktivnostmi nadaljevali tudi v prihodnosti.

7. LITERATURA

dr. Golob, T., Jamnik, M., Bertoncelj, J. Med. Značilnosti slovenskega medu. Lukovica, Čebelarska zveza Slovenije, 2008.

Pedrotti, V. Med, cvetni prah, matični mleček, propolis in strup. Ljubljana, Delo revije, 2003.

Med iz Pomurja. Čebelarska zveza Murska Sobota. Murska Sobota, 2002.

http://www.nadlani.si/zdravje/med/

https://www.prvinskahrana.si/clanki/zmote-o-medu/

http://www.nijz.si/sl/o-medu-kot-zivilu