"Slačenje koruze" ali bolj poznano ličkanje koruze je našim prvošolcem, ki živijo v vaškem okolju manj poznano. Projekt »Vrednote in moralne norme v naših krajih skozi čas« smo želeli predstaviti preko različnih dejavnosti. Učenci so pridobili pristen stik z eno najbolj znano žitarico - koruzo.
V šoli učencem nudimo
najrazličnejše učne vsebine, ki so skrbno oblikovane po posameznih učnih
programih osnovnošolskega izobraževanja. Velikokrat pa želimo otrokom ponuditi še
druge izkušnje in tako vnašamo v poučevanje raznolike dejavnosti, ki pouk
bogatijo. Otrokom zlasti širijo obzorja spoznanj. Hiter tek življenja je
prinesel mnogotere spremembe tudi v naše okolje. Ob jesenskem spravilu poljskih
pridelkov smo se odločili prvošolcem Osnovne šole dr. Bogomirja Magajne Divača predstaviti že pozabljen kmečki običaj
ličkanja koruze, ki mu pri nas pravimo
tudi »slačenje koruze«.
Projekt smo pričeli z naravoslovnim dnevom, ki smo ga poimenovali Ohranjanje
starih običajev – »Slačenje koruze«.
Delo je potekalo v obliki
delavnic na katerih so učenci:
-
gledali videoposnetek običaja ličkanja koruze,
- spoznavali koruzo s svojimi čutili,
- »slačili« koruzo,
- plesali »koruzni ples«,
- izdelali likovni izdelek.
Preko celotnega dela je bilo
čutiti navdušenje otrok, ki so ga izražali pri posameznih dejavnostih. Brez težav
so sledili danim navodilom. Pokazali so tudi veliko vztrajnosti. Ugotovili so,
da ličkanje koruze ni lahko opravilo, saj je za puljenje ličja potrebno kar
nekaj moči. Spoznali so tudi, da je ličje na notranji strani koruznega storža
mehkejše in nežnejše od ličja na zunanji strani. Zato je zunanje ličje močnejše in se ga uporablja za
pletenje koruznih kit ipd. Tako kot odrasli nekoč, so tudi otroci ob delu poklepetali in
se poveselili s plesom in rajanjem, ki je bil sestavni del tega opravila.
Zavedali so se tudi, da smo imeli mi le majhen kupček koruze, nekoč pa so si
zaradi velike količine pridelka ljudje priskočili na pomoč, da je delo hitreje
steklo. Zaustavili smo se ob pomenu solidarnosti, ki je nekoč ljudi bolj združevala in povezovala.
Projekt se ni zaključil po končanem naravoslovnem dnevu, ampak se je nadaljeval še naprej
med šolskim letom. Pri likovnem pouku so učenci izdelali kozolec iz odpadnih tetrapakov mleka in sokov. Na ta način so se
seznanili s funkcijo kozolca, saj te konstrukcije v naši bližini ne vidimo. Na
njem so koruzo razstavili, da se je lahko sušila. »Slečeno« koruzo so po
opazovanju na kozolcu še narisali.
Tekom šolskega leta je bilo
načrtovano tudi mletje koruze. Iz koruzne moke bi na starem ognjišču skuhali
polento, a nam je epidemija prekrižala načrte. V naslednjem šolskem letu bomo
hrano iz koruze še okusili.