1.     UVOD

Na ograjo terase pred igralnico večkrat prileti kakšna ptica. Največkrat se je to dogajalo, ko smo z otroki sedeli za mizo in jedli kosilo. Enoletnik je neki dan opazil vrabčka, ki skače po ograji in kljuva. Obrnil se je k nama in naju s kretnjami prepričal, da sva pogledali ven. Odzvali sva se z besedami: »Vrabček, nas je prišel pogledat.« Otrok je pokazal na svoja usta. »Si še lačen?« sva ga vprašali. On pa je pokazal na ptička. Vprašali sva: »Kaj pa bo jedel ptiček?« Otrok je pokazal na krompir v svojem krožniku. V lonček smo položili košček krompirja in rozino ter ga odnesli na teraso. Vrabček se je ustrašil in odletel stran. Vendar je dogodek le spodbudil zanimanje za dogajanje na naši terasi. Pojavilo se nama je vprašanje - kako tem najmlajšim predstaviti ptice, ki priletijo na našo ograjo. Odgovor sva našli v teoriji: »Raziskovalni pristop igra torej tudi pri uvajanju zgodnjega naravoslovja veliko vlogo. Otrok je postavljen v vlogo raziskovalca, ki v didaktični situaciji raziskuje ter išče odgovore na problemska vprašanja, ki so sestavni del njegovega življenja. Tak raziskovalni pristop uresničuje pomembne vzgojno-izobraževalne  cilje,  razvija intelektualne sposobnosti, znanstveno mišljenje in spodbuja iznajdljivost v problemskih situacijah. Učence motivira za učenje, saj je raziskovanje povezano z realnim okoljem (narava) in izkušnjami otrok. Spodbuja kritičnost, navaja na objektivnost ter oblikuje relativen odnos do resnice« (Cencič in Cencič, 2002, »cit. po« Petek, 2012, str. 104-105).

Naš namen je skozi igro spoznati ptice, ki so priletele na našo ograjo terase, ugotoviti, zakaj tja pridejo, in poskrbeti za njihov dobrobit. Sledili smo naslednjim ciljem: razvijanje naklonjenega, spoštljivega in odgovornega odnosa do žive in nežive narave; otrok spoznava besedo, knjigo kot vir informacij; razvijanje prstnih spretnosti oziroma finomotorike; sproščeno izvajanje naravnih oblik gibanja (Kurikulum, 1999).

2.     METODE

Pri delu sva uporabljali različne metode dela. To so bile: metoda opazovanja, metoda raziskovanja, metoda poslušanja, metoda aktivnega učenja in metoda pogovora. Omenjane metode so se v dejavnostih prepletale in omogočale otrokom aktivno učenje.

3.     REZULTATI

Ptice so se na terasi pojavljale vse pogosteje. Otroško navdušenje nad njimi se je krepilo. Skupaj smo jih spoznavali skozi različne dejavnosti.

3. 1. Opazovanje živali

Za lažje opazovanje živali smo v igralnici s semeni napolnili leseno ptičjo hišico. Obesili smo jo na mesto, ki se vidi skozi okno naše igralnice. Naše opazovanje se je nadaljevalo tudi na sprehodih. Na enim izmed njih smo opazili vrane. V gozdu in na prostem smo poslušali petje ptic in jih opazovali.

3. 2. Ptice v literaturi

Začeli smo z iskanjem ptic v literaturi. S pomočjo knjig so otroci prepoznali ptice, ki prihajajo na našo teraso in v ptičjo hišico. Prebrali smo pravljico Razvajeni vrabček Svetlane Makarovič (2008). Otroci so prisluhnili tudi ljudski pravljici o Sraki in slovenski ljudski pesmici Sinička.

3. 3. Spoznavanje in prepoznavanje ptic

Za lažje prepoznavanje ptic smo izdelali notranjo opazovalnico iz fotografij ptic. Otroci so si večkrat ogledali fotografije ptic. Začeli so tudi z oponašanjem srake, siničke in vrabčka. Lastnosti ptic smo spoznavali in razlikovali tudi ob sestavljanju ptičjih sestavljank. Otrokom sva pripravili sestavljanke ptic. Slike ptic so bile iz dveh delov.

3. 4. Skrb za živali

Redno smo vsak dan opazovali našo krmilnico in jo po potrebi napolnili s semeni. Otroci so za ptice pripravili semena, ki smo jih zalili s stopljeno kokosovo mastjo. Lončke smo postavili v zmrzovalnik in tako pripravili ptičje pogače. Obesili smo jih na mirno mesto na ograji. Ko smo opazovali, kaj se s pogačami dogaja, smo videli, kako jih ptički kljuvajo.

4.     ZAKLJUČEK

Skupina je postala pozornejša na dogajanje v naravi, ptice so otroci prepoznavali in naju nanje tudi opozarjali. Vsi otroci so na koncu znali oponašati zvok vrabčka, siničke in srake. Otroci so skozi dejavnosti razvili naklonjen odnos do ptic. Novo znanje so pridobivali skozi vsa področja kurikula. Proces aktivnega učenja je potekal z raziskovanjem. Skupaj smo spoznali nekaj ptic, ugotovili, da prihajajo k nam po hrano, spoznali, kaj ptice jedo, in jim pripravili hrano.

5.     LITERATURA

Petek, Darja, 2012. Zgodnje učenje in poučevanje naravoslovja z raziskovalnim pristopom v Reviji za elementarno izobraževanje št. 4. Pridobljeno (7.5.2020) s svetovnega spleta: https://search.proquest.com/openview/d87c89448cba0fb2fe8517cf01dcf90c/1?pq-origsite=gscholar&cbl=1316364

Kurikulum za vrtce. Predšolska vzgoja v vrtcih. (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo.

Makarovič, Svetlana (2008). Svetlanine pravljice. Dob pri Domžalah: Miš.