Program: Posebni program vzgoje in izobraževanja, V. stopnja

Uporabljene metode: m. raziskovanja, delo z računalnikom, delo s tabelami, m. pogovora in razgovora, m. analiziranja, delo z učnimi listi

Učne oblike: individualna (popis hiš), skupinska (izdelava plakata, izdelava grafa ogrevanja hiš, vremenski dnevnik)

Potek dela: 

V razredu smo za vsak mesec posebej obesili vremenski dnevnik, kamor sta dežurna učenca vsako jutro označila vreme. Med epidemijo koronavirusa je bila to domača naloga učencev. Konec meseca smo se o vremenu pogovarjali, ga komentirali, preštevali število sončnih, deževnih, oblačnih... dni. Ugotovitve učencev so bile zanimive, predvsem pozimi so opazili, da ni snega.

V zimskih mesecih smo izvedli raziskovalno nalogo ogrevanja hiš. Za domačo nalogo so učenci v tabelo označili domač način ogrevanja in povprašali še nekaj znancev. V šoli smo pregledali rezultate, se o njih pogovorili in iskali okolju manj škodljive načine ogrevanja. Ob vodenju so izdelali graf ogrevanja hiš. iz katerega so razbrali, da se še vedno veliko ljudi ogreva z drvi.  Ugotovili so, da so za ogrevanje primerne toplotne črpalke, zelo škodljiv pa je npr. premog. Zaradi ogrevanja je pozimi velikokrat megleno, zrak pa še bolj onesnažen.

Na portalu Infodrom so si pri predmetu splošna poučenost ogledali nekaj videov o podnebnih spremembah in izdelali plakat. Spoznali so pomen gozdov - dreves za ohranjanje čistejšega zraka v okolju. Ob vodenju in razgovoru so raziskovali vzroke in posledice podnebnih sprememb in prišli do naslednjih ugotovitev:

- Velik vzrok podnebnih sprememb so industrija, promet, odpadki... 

- Posledice podnebnih sprememb je mogoče opaziti že pri nas - imamo poplave, suše, veliko neurij s točo, višje temperature in manj snega kot v preteklosti. 

- V svetovnem pomenu so posledice podnebnih sprememb velike - tali se led, dviga se gladina morja, izginjajo rastlinske in živalske vrste. 

- Do velike škode prihaja tudi zaradi sekanja deževnega gozda. 

Pogovarjali smo se o onesnaženosti in posledicah, učenci pa so podajali predloge, kako bi lahko sami pripomogli k manjšemu onesnaženju. Pri tem so navedli naslednje ugotovitve:

- Uporaba alternativnih virov energije (sončna, vetrna, vodna) za pridobivanje električne energije, ogrevanje, toplo vodo.

- Stvari ne zavržemo, ampak jih popravimo, če je le možno. 

- V šolo hodimo peš ali s kolesom.

- Uporabljamo javni prevoz. 

- Ugašamo luči.

- Varčujemo z vodo. 

- Ločujemo odpadke. 

- Kupujemo lokalno pridelano hrano in z njo skrbno ravnamo, saj živinoreja in poljedeljstvo prav tako onesnažujeta okolje. 

- Skrbimo za rastline okrog nas in varujemo gozd.