Ustanova: OŠ Leskovec pri Krškem

Glavne aktivnosti, ki smo jih izvedli v šoli v zvezi z vremenom in podnebnimi spremembami:

- dirka znanja (asociacije na temo PODNEBNE SPREMEMBE) in izdelava skupnega plakata;

- pogovor o razlikah med vremenom , podnebjem in ozračjem;

- Kdo je odgovoren za podnebne spremembe - Kako človek pripomore k podnebnim spremembam (pogovori ob fotografijah v skupinah); Moj dan (poraba energije iz fosilnih goriv);

- Posledice podnebnih sprememb (delo po skupinah z besedilom, predstavitev ostalim);

- Drevo znanja;

- ogledi prispevkov na Infodromu;

- beleženje odpadne embalaže pri malici.

Učenci so bili aktivno vključeni v vseh aktivnostih.  Samostojno oziroma v skupinah so izdelali plakat o podnebnih spremembah, se seznanili s posledicami (vsaka skupina po eno večjo posledico, o kateri so se pogovorili in jo nato predstavili ostalim), razmišljali so o poteku svojega dne in koliko porabijo energije za določene aktivnosti, skupaj so izdelali drevo znanja.

Pogledali smo si tudi prispevke na Infodromu: Podnebne spremembe, Kaj prinašajo podnebne spremembe, Globalno segrevanje, Svetovni dan podnebnih sprememb.

Predvsem so razmišljali o tem, kaj lahko sami storijo, da bi z majhnimi koraki pripomogli k čim manjšim podnebnim spremembam v prihodnosti v našem okolju (doma, v šoli).

Izzivi (lokalno, globalno), ki smo jih skupaj z učenci prepoznali v povezavi s podnebnimi spremembami:

- preveč učencev, ki so doma blizu šole, se v šolo pripelje (jih pripeljejo starši);

- na šoli ostaja preveč odpadkov pri šolski malici in kosilu (boljše načrtovanje malic, brez nepotrebne embalaže);

- premalo hiš ima nameščene zbiralnike za zbiranje deževnice, ki bi jo lahko uporabili za zalivanje rož in vrta (ozavestiti ljudi o pomenu tega, o pomanjkanju pitne vode);

- starejši ljudje so premalo seznanjeni o ločevanju odpadkov –kaj gre v kateri zabojnik.

Predlogi učencev za prilagajanje podnebnim spremembam v lokalnem okolju:

- v šolo prihajamo peš ali s kolesom (tisti, ki so doma blizu);

- v šoli in doma ugašamo luči, če jih ne potrebujemo;

- zapiramo vodo, da ne teče po nepotrebnem;

- načrtujemo nakupovanje (da ne kupimo nepotrebnih živil, ki nato ostajajo);

- organiziramo menjalnico igrač, ki jih več ne potrebujemo);

- uporabljajmo deževnico za zalivanje rož in vrta;

- še bolj moramo biti pozorni in natančni pri ločevanju odpadkov;

- načrtovanje šolske prehrane brez odpadne embalaže.

Učenci so si mesec dni beležili, koliko je bilo pri šolski malici embalaže (jogurtovi lončki, embalaža od paštet, masla, sokov, mleka,…) in naredili približen izračun, koliko je tega za vse učence na šoli.

Naredili so seznam, kaj vse bi lahko postregli drugače, da ne bi bilo toliko odpadne embalaže (npr. pašteta na krožniku in ne za vsakega posebej, mleko v vrčih, maslo na krožniku,…) in seznam posredovali vodji šolske prehrane.

V mesecu decembru se je vodja potrudil in pripravil jedilnik, da pri malici ni bilo nobene odpadne embalaže (razen, kar so potrebovali za nakup  v kuhinji).

Z učenci bomo nadaljevali z dodajanjem ukrepov na drevo znanja; poskušali bomo izpeljati menjalnico igrač, ki jih več ne potrebujejo.

Glede na to, da je veliko učencev reklo, da njihovi dedki in babice ne vedo, kaj morajo  odložiti v kateri zabojnik, so rekli, da bi jim izdelali preprosto zloženko za stvari, ki jih največ uporabljajo.