1.      Uvod

Poplava raznoraznih vabljivih barvnih prospektov, reklam in plakatov, ki propagirajo hitro pripravljeno hrano v sodobnem tempu življenja vse hitreje izpodriva zavedanje o tem, da načetega zdravja ni mogoče čez noč izboljšati. Že v osnovni šoli učence skozi različne vsebine učnega procesa ozaveščamo z osnovami zdravega prehranjevanja in se skušamo izogniti procesu zasvojenosti s hitro in nezdravo pripravljeno hrano.

Zdrava hrana otrok in mladostnikov je v fazi rasti in razvoja nujno potrebna, saj sta energijska in hranilna vrednost obrokov pomembni tako za energijo za vsakdanje delo kot za rast in razvoj telesa ter psihosocialni razvoj (Pokorn 1998: 404). Zdravo in uravnoteženo prehranjevanje v času razvoja ne vpliva le pozitivno na zdravje posameznika v mladosti, ampak tudi na delovno zmožnost v odrasli dobi ter na zdravje v starosti. Še posebej so pomembne prehranjevalne navade, pridobljene v otroštvu, saj se prenašajo tudi na vzorec prehranjevanja v kasnejših življenjskih obdobjih.

Hrana ima poleg biološkega tudi psihološki in socialni pomen, kar se pri otrocih in mladostnikih odraža tudi v njihovem odnosu do telesa ter v prehranjevalnih navadah (Tomori, Rus – Makovec 1998: 105). Če izhajamo iz pregovora »Si, kar ješ«, potem toliko lažje razumemo, kako zelo hrana vpliva na trenutno počutje, razpoloženje, kognitivne zmožnosti ter na  samopodobo, ki je v obdobju odraščanja mladostnikov velikokrat razrahljana.

Dandanes se žal vse pogosteje dogaja, da se otroci v šoli ob natrpanem urniku in prekratkih odmorih preprosto ne (z)morejo do sitega najesti, niti hrane ustrezno prežvečiti, marsikdaj pa malica in kosilo končata v celoti med bio odpadki. Odgovori na vprašanja o tem, zakaj se slednje tolikokrat dogaja, so pri večini učencev podobni: Premalo, časa, da bi se najedel; Ne maram mlečnih izdelkov; Ne maram namazov; Ne maram repe in zelja – to je hrana za živali; Polnozrnati produkti niso okusni; Raje bi hot-dog, pico ali hamburger itd.

Ker so me odgovori odraščajočih 12-letnikov navdali z zaskrbljenostjo, sem se odločila, da moram kot razredničarka 7. razreda nujno narediti nekaj korakov naprej in pri razrednih urah vključiti še več vsebin, ki se bodo nanašale na vpliv zdrave prehrane na psihofizične sposobnosti učencev.

2.      Uravnotežena prehrana kot smerokaz k psihofizičnemu uspehu

V obdobju odraščanja je uravnoteženo prehranjevanje pomembno, ker na eni strani omogoča optimalno zdravje, rast in intelektualni razvoj otrok in mladostnikov, po drugi strani pa pri otrocih in mladostnikih preprečuje nastanek zdravstvenih problemov, kot so npr. prenizka ali prekomerna telesna teža, nezadostna preskrba s pomembnimi hranilnimi snovmi. Zdrava prehrana tako pomembno vpliva na naše trenutno zdravje in počutje, pa tudi na naše zdravstveno stanje v zrelejših letih. Zato je še toliko bolj pomembno, da z zdravim načinom prehranjevanja začnemo čim bolj zgodaj, najbolje že v zgodnjem otroštvu.

V ta namen je naša šola že vrsto let vključena tudi v Slovensko mrežo zdravih šol in si prizadeva narediti več za zdravje pri učencih na telesnem, duševnem in socialnem področju. Tako učitelji kot učenci se skozi stik z viri zdrave prehrane (sadje in zelenjava), ki so nam vsakodnevno ponujeni v obrokih malice in kosila, vse bolj zavedamo njihovega vpliva na dvig psihosocialnih sposobnosti in premagovanja vsakodnevnih ovir.

2.      1 Razredna ura kot »dodatna« ura za zdravje

Prepričanje učencev o tem, da na šolskem jedilniku primanjkuje jedi (fast food), ki bi zadostile njihovim željam in potrebam, me je vzpodbudilo, da preučim, kolikšna je njihova ozaveščenost o vplivu prehrane na storilnost pri pouku in doma. Pri pouku smo učitelji namreč vse pogosteje priča energijsko izčrpanim učencem, ki ne morejo več slediti razlagi in niso sposobni konstruktivnega razmišljanja. Po preučevanju vzrokov za nastalo stanje in po diskusiji z učenci sem ugotovila, da je za to velikokrat »kriva« tudi malica, poleg tega pa tudi dejstvo, da je ta šele prvi obrok, ki ga zaužijejo okrog pol desetih. Če upoštevamo, da nekateri učenci sploh ne zajtrkujejo ali pa zajtrkujejo vsak dan eno in isto (po odgovorih prednjači kruh z Nutello ali marmelado), pridemo do sklepa, da je prvi problem, ki omaja temelje zdravega prehranjevanja že izpuščen ali enoličen zajtrk. Ta torej pri večini učencev ne pripomore k zadostnemu vnosu hranilnih snovi, ki bi vplivale na to, da bi vsaj prve učne ure kipeli od pozitivne energije. Namesto tega se 1. učno uro pogosto srečujemo z zaspančki, po »opravljeni« malici pa s »hiperčki«, ki z lačnimi želodčki nejevoljno hitijo novim izzivom naproti.

Da bi se nezadovoljivo stanje vsaj za spoznanje izboljšalo, sem učence (24 učencev) razdelila v 6 skupin in vsaka izmed njih je dobila nalogo, da v 14 dneh preuči naslednja vprašanja:

·         Kako morajo biti sestavljeni dnevni obroki?

·         Koliko obrokov dnevno je priporočljivo zaužiti?

·         Kaj morajo vsebovati, da bodo zadostili merilom zdrave prehrane?

·         Kaj menite o prehranjevanju?

Poleg zastavljenih vprašanj so učenci dobili nalogo, da pripravijo prispevek, ki bi prikazal pomen zdrave prehrane, vlogo obrokov in vpliv prehrane na delovanje možganov.

Čez 14 dni so pri razredni uri skozi metodo diskusije predstavili svoje izsledke in slednje podkrepili tudi s svojimi PTT- predstavitvami. Prišli so do ugotovitev, da:

·         morajo biti obroki po sestavi in količini uravnoteženi glede na našo starost in telesno aktivnost;

·         da dnevno zaužijemo tri glavne obroke in enega do dva premostitvena obroka – malici;

·         da so obroki čim bolj kakovostni, z dovolj zelenjave in sadja ter po možnosti pripravljeni iz svežih in nepredelanih živil ter s čim manj dodanih sladkorjev in zdravju škodljivih maščob;

·         da je že priprava obroka dragocen »ritual« in da ob samem obroku ne hitimo, hrano prežvečimo, in če je le možno, ne jémo prehitro.

Po dobro pripravljenih predstavitvah in nekajurnih debatah pri razrednih urah so učenci prišli do zaključka, da na prehransko vedenje posameznika ne vplivajo le biološki dejavniki, ampak tudi različni psihosocialni dejavniki, pod vplivom katerih se izoblikuje vzorec prehranjevanja, ki ga izvaja nek posameznik (vpliv družbe – okolja, kultura, domača vzgoja, zdravstveno stanje, cena in razpoložljivost hrane itd.).

Šolsko okolje je lahko zelo pomemben varovalni dejavnik zdravega prehranjevanja, v kolikor otroka podpira pri zdravi izbiri živil (WHO 2003). Urejena šolska prehrana je eden najučinkovitejših načinov korekcije nezdrave (družinske) prehrane, vpliva pa tudi na zmanjševanje socialnih razlik. Šolska prehrana tako postaja vedno bolj pomembna za skladen telesni in duševni razvoj otrok in mladostnikov, za njihovo psihofizično kondicijo, pa tudi za prehrambeno in zdravstveno vzgojo (Simčič 1999).

Slika 1: Delo v skupinah     

 Slika 2: Predstavitve s PPT

3.      Zajtrk naj postane naš »spremljevalec«

Preučevanje prehranjevalnih navad učencev v 7. razredu je pokazalo, da je na omenjenem področju potrebno storiti kar nekaj korakov k izboljšanju. Vsakodnevno zajtrkovanje bi namreč morali spodbujati tako z vidika družine kakor tudi z vidika šole oz. vrtca že v zgodnjem otroštvu. Tako so se vprašanja Ali zajtrkovati ali ne? lotili tudi učenci skozi delo v skupinah in 14 dni spremljali različne članke ter druge prispevke v medijih, ki potrjujejo pomembno vrednost tega obroka. Ugotovili so, da je redno zajtrkovanje del zdrave prehrane in je pomemben dejavnik zdravega življenjskega sloga. Preučili so pozitivne učinke na zdravje že pri uživanju zajtrka 4- do 5- krat na teden in ugotovili, da z zajtrkom že zjutraj zagotovimo telesu dovolj energije za učinkovito delo in razmišljanje, sočasno pa se izognemo pomanjkanju določenih hranilnih snovi, potrebnih za zdravo rast in razvoj. Svoja spoznanja so podprli tudi z ugotovitvami raziskovalcev, ki so pri otrocih oz. mladostnikih, ki so redno zajtrkovali, ugotovili boljšo pozornost, spomin, reakcijski čas, skratka boljšo zmožnost učenja v primerjavi z njihovimi vrstniki, ki ne zajtrkujejo (Koch, Torkar 2005).

4.      Zaključek

Skozi prispevke učencev in njihovo preučevanje vpliva (zdrave) prehrane na psihofizične sposobnosti lahko potrdim, da so mladostniki v osnovni šoli dobro ozaveščeni o tem, katera prehrana je zdrava in katera ne, a se žal vse bolj kaže, kakšna vrzel nastaja med znanjem o teoriji in neupoštevanjem tega v praksi. Mladostniki poznajo pomen uživanja različnih vrst sadja in zelenjave z vidika zadostnega vnosa in poglobljeno razumejo pomen prehranskih priporočil, a sami priznajo, da jim druga hrana, ki vsebuje ojačevalce okusa, veliko bolj tekne. Zavedajo se, da je hitro pripravljena hrana nabita z »nepravimi« kalorijami, a bi se v primeru, če bi imeli na izbiro dve možnosti, »zdravo« kosilo ali McDonald's, odločili za drugo.

Skozi preučevanje navad prehranjevanja 7. razreda in študijo, ki je temeljila na poglobljenih skupinskih pogovorih z učenci v osnovni šoli (Gregorič 2010), sem ugotovila, da so glavne ovire za zdravo prehranjevanje predvsem v prizadevanju za užitek in dober okus odsvetovane hrane, navajenost na nezdravo prehranjevanje, dostopnost nezdravih izbir in žal tudi v odnosu domačega okolja (družine) do prehrane.