Gozd v bližini vrtca otrokom vsako leto omogoča nova spoznanja in raziskovanja v naravi. Zato je bil projekt LEAF- Znanje o gozdovih ravno pravšen za naš oddelek. Gozd smo obiskovali v vseh letnih časih (jesen, zima, pomlad). Vedno smo odšli v isti gozd, kjer smo opazovali kaj in kako se z letnim časom v njem spreminja. Otroci so se vedno veselili obiska gozda, saj so vedeli, da nas bo tam čakalo vedno nekaj novega in zanimivega. Vanj smo prenesli dejavnosti in ga tako spremenili v zanimivo učno okolje polno izzivov. Pred obiskom smo se pogovorili kako se v gozdu obnašamo, kdo v njem prebiva…

Prvi obisk gozda v jesenskem času, nas je navdušil s pisanimi barvami in mnogimi plodovi. Otroci kar niso nehali naštevati kakšne barve vse opazijo. Razdelili smo se v skupine. Vsaka skupina je dobila nahrbtnik s fotografijo naloge. Otroci so pogledali kaj morajo v gozdu poiskati, ter se dogovoriti kje in kaj bodo iskali. Otroci so se veselo podali v gozd. Vsako skupino je spremljala strokovna delavka. Po določenem času smo se dobili pred gozdom, kjer so otroci  hiteli drug drugemu pripovedovati kaj so iskali. Prva skupina je poiskala storže, druga liste, ki so že padli na tla in tretja žir in želod. Najdene stvari so otroci nesli v igralnico, kjer nas je že naslednji dan v oddelku obiskala »gospa Jesen«. Otrokom se je predstavila in jim povedala, da jih je videla, kako so uživali v gozdu in kaj vse so poiskali. Gospa Jesen je otrokom predlagala, kaj lahko s poiskanimi stvarmi izdelajo oziroma ustvarijo. Tako je nastalo veliko zanimivih izdelkov, kjer so otroci uporabili material, ki smo ga prejšnji dan nabrali v gozdu. Otroci so izdelali obraz »gospe Jeseni«, kjer so na risalni list najprej narisali obraz in ga kasneje oblepili z listjem in drugim naravnim materialom. Otroci so s tem krepili ustvarjalnost in kreativnost. Ustvarjalnost in kreativnost so krepili tudi z  izdelovanjem ptic, kjer so poleg listja imeli na voljo tudi različen karton, koruzo, ličje… Krepitev fine motorike smo dosegli z izdelovanjem gosenic iz listja, kjer so otroci na žico nizali odpadlo jesensko listje. Izdelali smo tudi jesenski venček, odtiskovali listje v glino in izdelali dežnik iz listja. Ta je nastal tako, da so otroci nanj lepili jesensko listje. Dežnik smo obesili v igralnici in nas spominjal na lep dan, ki smo ga preživeli v gozdu.

Obisk v zimskem času je bil nekoliko drugačen. Vanj smo se odpravili s čisto drugačnim namenom kot v jeseni. Otroci so ob prihodu takoj opazili zunanjo spremembo gozda; na drevesih ni čudovitih barvnih listov, ki smo jih opazovali v jeseni. S seboj smo nesli nekaj kar je gozd v tistem času potreboval… topel objem in hrano za živali. Otroci so jo razdelili in bili ob tem zelo ponosni. Med vračanjem smo nabrali nekaj vejic, plodov, listja, drevesne skorje in lišajev. V igralnici smo si jih natančno pogledali skozi mikro kamero, kjer so otroci rastlino, vejo videli popolnoma drugače. S tem smo jim omogočile, da so lahko primerjali dele na videz zelo podobnih rastlin in iskali razlike. Merili so velikost rastline, iskali informacije o različnih načinih uporabe. Otroci so ob tem spoznali delovanje mikro kamere in se navajali na pozorno in samostojno opazovanje rastline.

Škratje iz gozda, ki nas »opazujejo« in pri nalogah »spodbujajo« skozi celo šolsko leto so nas zagotovo pogrešali (zaradi epidemije). Ko so videli, da smo se po dolgem času vrnili v vrtec, so nam v  igralnico poslali pismo. Pripravili so nam igre, ki jih moramo opraviti v gozdu. Pravijo, da bomo postali gozdni »raziskovalci«. Vsak otrok je dobil svojo škatlo gozdne tombole. Njihova naloga je bila, da dobro opazujejo in v gozdu poiščejo stvari, ki so naslikane, ter jih razvrstijo v ustrezen predalček. Otroci so bili za igro zelo motivirani. Škatla gozdne tombole se je začela hitro polniti. Vejice, storži, list, cvetlica, kamen, mah in lubje so otroci hitro poiskali (nekaj že med potjo v gozd). Več časa so potrebovali za iskanje polžje hišice in peresa. Kljub temu, da nekateri otroci niso takoj našli vseh stvari, so ostali ves čas motivirani. Otroci so med seboj tudi sodelovali. Drug drugega so spodbujali in si pomagali pri iskanju. Škatle smo hitro napolnili, vendar s tem še ni bilo konec presenečenj. Otroci so v gozdu našli novo pismo, z novimi nalogami. Najprej so morali odgovoriti na nekaj vprašanj o pomenu skrbi za naše okolje in kasneje še o našem planetu. Malo smo se tudi razgibali in se lotili nove naloge. Ogledalo smo postavili na tla. Otroci so takoj ugotovili, da se v njem vidijo krošnje. S fotoaparatom, ki je vedno naš spremljevalec na izletih smo poslikali različne krošnje. Velike, majhne, krošnje iglavcev, listavcev… Med dejavnostjo smo otroke spodbujale k opazovanju in poslušanju. Fotografije smo kasneje naložili na računalnik in si jih ogledali. Otroci so opisovali kakšne so krošnje na fotografijah in zraven povedali kje v gozdu smo krošnjo ujeli v objektiv. Naslednji dan sem fotografije še natisnila. Na vprašanje »Kaj mislite, kaj vse so te krošnje včeraj videle v gozdu?«, smo dobili izčrpno evalvacijo otrok, s pomočjo katere so še enkrat podoživeli naše bivanje v gozdu. Dejavnosti iz gozda smo kasneje prenesli še v igralnico, kjer smo izdelovali krošnje, ki sedaj krasijo našo igralnico.

Med dejavnostjo so otroci odkrivali in spoznavali ciklične pojave v naravi, negovali in spodbujali svoj odziv na zunanji svet, preko likovne tehnike so izražali estetiko v naravi in spoznali, da moramo v družbi sodelovati in si pomagati pri reševanju problemov.

Pri izvajanju dejavnosti so nas vedno vodile različne metode dela. Upoštevale smo predvsem aktivno vključevanje otrok.  Izbrale smo metode:
- raziskovanja - otroci aktivno raziskujejo gozd;
- opazovanja - otroci si razvijajo čut za naravo;
- odkrivanja - otroci odkrivajo pomen in uporabnost okolja in narave;
- doživljanja - otroci doživljajo naravo in njeno raznolikost;

Vsakodnevni stik z naravo je zelo pomemben, zato si v oddelku prizadevamo, da preživimo veliko časa zunaj, na prostem. Z aktivnim učenjem se pri otrocih razvija več vrlin; vztrajnost, odgovornost, potrpežljivost, skrb za življenje okoli nas in seveda veselje ob uspehu. Ob tem smo vzgojiteljice še posebej ponosne, saj ob njem rastemo vsi; mali in veliki.