Če izhajamo iz pregovora »Si, kar ješ«, potem lahko toliko lažje razumemo, kako zelo hrana vpliva na trenutno počutje, razpoloženje, kognitivne zmožnosti ter na samopodobo v obdobju odraščanja mladostnikov.
1.
Uvod
Poplava
raznoraznih vabljivih barvnih prospektov, reklam in plakatov, ki propagirajo
hitro pripravljeno hrano v sodobnem tempu življenja vse hitreje izpodriva
zavedanje o tem, da načetega zdravja ni mogoče čez noč izboljšati. Že v osnovni
šoli učence skozi različne vsebine učnega procesa ozaveščamo z osnovami
zdravega prehranjevanja in se skušamo izogniti procesu zasvojenosti s hitro in
nezdravo pripravljeno hrano.
Zdrava hrana otrok in mladostnikov je v fazi rasti in
razvoja nujno potrebna, saj sta energijska in hranilna vrednost obrokov
pomembni tako za energijo za vsakdanje delo kot za rast in razvoj telesa ter
psihosocialni razvoj (Pokorn 1998: 404). Zdravo in uravnoteženo prehranjevanje
v času razvoja ne vpliva le pozitivno na zdravje posameznika v mladosti, ampak
tudi na delovno zmožnost v odrasli dobi ter na zdravje v starosti. Še posebej
so pomembne prehranjevalne navade, pridobljene v otroštvu, saj se prenašajo
tudi na vzorec prehranjevanja v kasnejših življenjskih obdobjih.
Hrana ima poleg biološkega tudi psihološki in socialni
pomen, kar se pri otrocih in mladostnikih odraža tudi v njihovem odnosu do
telesa ter v prehranjevalnih navadah (Tomori, Rus – Makovec 1998: 105). Če
izhajamo iz pregovora »Si, kar ješ«,
potem toliko lažje razumemo, kako zelo hrana vpliva na trenutno počutje,
razpoloženje, kognitivne zmožnosti ter na
samopodobo, ki je v obdobju odraščanja mladostnikov velikokrat
razrahljana.
Dandanes se žal vse pogosteje dogaja, da se otroci v
šoli ob natrpanem urniku in prekratkih odmorih preprosto ne (z)morejo do sitega
najesti, niti hrane ustrezno prežvečiti, marsikdaj pa malica in kosilo končata
v celoti med bio odpadki. Odgovori na vprašanja o tem, zakaj se slednje
tolikokrat dogaja, so pri večini učencev podobni: Premalo, časa, da bi se najedel; Ne maram mlečnih izdelkov; Ne maram
namazov; Ne maram repe in zelja – to je hrana za živali; Polnozrnati produkti
niso okusni; Raje bi hot-dog, pico ali hamburger itd.
Ker so me odgovori odraščajočih 12-letnikov navdali z
zaskrbljenostjo, sem se odločila, da moram kot razredničarka 7. razreda nujno
narediti nekaj korakov naprej in pri razrednih urah vključiti še več vsebin, ki
se bodo nanašale na vpliv zdrave prehrane na psihofizične sposobnosti učencev.
2.
Uravnotežena
prehrana kot smerokaz k psihofizičnemu uspehu
V obdobju odraščanja je uravnoteženo prehranjevanje
pomembno, ker na eni strani omogoča optimalno zdravje, rast in intelektualni
razvoj otrok in mladostnikov, po drugi strani pa pri otrocih in mladostnikih
preprečuje nastanek zdravstvenih problemov, kot so npr. prenizka ali prekomerna
telesna teža, nezadostna preskrba s pomembnimi hranilnimi snovmi. Zdrava
prehrana tako pomembno vpliva na naše trenutno zdravje in počutje, pa tudi na
naše zdravstveno stanje v zrelejših letih. Zato je še toliko bolj pomembno, da
z zdravim načinom prehranjevanja začnemo čim bolj zgodaj, najbolje že v
zgodnjem otroštvu.
V ta namen je naša šola že vrsto let vključena tudi v Slovensko mrežo zdravih šol in si prizadeva narediti več za zdravje
pri učencih na telesnem, duševnem in socialnem področju. Tako učitelji kot
učenci se skozi stik z viri zdrave prehrane (sadje in zelenjava), ki so nam
vsakodnevno ponujeni v obrokih malice in kosila, vse bolj zavedamo njihovega
vpliva na dvig psihosocialnih sposobnosti in premagovanja vsakodnevnih ovir.
2. 1 Razredna
ura kot »dodatna« ura za zdravje
Prepričanje učencev o tem, da na šolskem jedilniku primanjkuje jedi (fast food), ki bi zadostile njihovim
željam in potrebam, me je vzpodbudilo, da preučim, kolikšna je njihova
ozaveščenost o vplivu prehrane na storilnost pri pouku in doma. Pri pouku smo
učitelji namreč vse pogosteje priča energijsko izčrpanim učencem, ki ne morejo več
slediti razlagi in niso sposobni konstruktivnega razmišljanja. Po preučevanju
vzrokov za nastalo stanje in po diskusiji z učenci sem ugotovila, da je za to
velikokrat »kriva« tudi malica, poleg tega pa tudi dejstvo, da je ta šele prvi
obrok, ki ga zaužijejo okrog pol desetih. Če upoštevamo, da nekateri učenci
sploh ne zajtrkujejo ali pa zajtrkujejo vsak dan eno in isto (po odgovorih
prednjači kruh z Nutello ali marmelado), pridemo do sklepa, da je prvi problem,
ki omaja temelje zdravega prehranjevanja že izpuščen ali enoličen zajtrk. Ta
torej pri večini učencev ne pripomore k zadostnemu vnosu hranilnih snovi, ki bi
vplivale na to, da bi vsaj prve učne ure kipeli od pozitivne energije. Namesto
tega se 1. učno uro pogosto srečujemo z zaspančki, po »opravljeni« malici pa s
»hiperčki«, ki z lačnimi želodčki nejevoljno hitijo novim izzivom naproti.
Da bi se nezadovoljivo stanje vsaj za spoznanje izboljšalo, sem učence (24
učencev) razdelila v 6 skupin in vsaka izmed njih je dobila nalogo, da v 14
dneh preuči naslednja vprašanja:
·
Kako morajo biti sestavljeni dnevni
obroki?
·
Koliko obrokov dnevno je
priporočljivo zaužiti?
·
Kaj morajo vsebovati, da bodo
zadostili merilom zdrave prehrane?
·
Kaj menite o prehranjevanju?
Poleg zastavljenih vprašanj so učenci dobili nalogo,
da pripravijo prispevek, ki bi prikazal pomen zdrave prehrane, vlogo obrokov in
vpliv prehrane na delovanje možganov.
Čez 14 dni so pri
razredni uri skozi metodo diskusije predstavili svoje izsledke in slednje
podkrepili tudi s svojimi PTT- predstavitvami. Prišli so do ugotovitev, da:
·
morajo biti obroki po sestavi in količini uravnoteženi
glede na našo starost in telesno aktivnost;
·
da dnevno zaužijemo tri glavne obroke in enega do dva
premostitvena obroka – malici;
·
da so obroki čim bolj kakovostni, z dovolj zelenjave
in sadja ter po možnosti pripravljeni iz svežih in nepredelanih živil ter s čim
manj dodanih sladkorjev in zdravju škodljivih maščob;
·
da je že priprava obroka dragocen »ritual« in da ob
samem obroku ne hitimo, hrano prežvečimo, in če je le možno, ne jémo prehitro.
Po dobro pripravljenih predstavitvah in nekajurnih
debatah pri razrednih urah so učenci prišli do zaključka, da na prehransko
vedenje posameznika ne vplivajo le biološki dejavniki, ampak tudi različni
psihosocialni dejavniki, pod vplivom katerih se izoblikuje vzorec
prehranjevanja, ki ga izvaja nek posameznik (vpliv družbe – okolja, kultura,
domača vzgoja, zdravstveno stanje, cena in razpoložljivost hrane itd.).
Šolsko okolje je lahko zelo pomemben varovalni
dejavnik zdravega prehranjevanja, v kolikor otroka podpira pri zdravi izbiri
živil (WHO 2003). Urejena šolska prehrana je eden najučinkovitejših načinov
korekcije nezdrave (družinske) prehrane, vpliva pa tudi na zmanjševanje
socialnih razlik. Šolska prehrana tako postaja vedno bolj pomembna za skladen
telesni in duševni razvoj otrok in mladostnikov, za njihovo psihofizično
kondicijo, pa tudi za prehrambeno in zdravstveno vzgojo (Simčič 1999).